ploščati in vakuumski
sončni kolektorji
solarni sistemi
toplotne črpalke
ogrevanje
8.11.2009
Vlada bo v kratkem sprejela uredbo o prispevku za učinkovito rabo energije, ki bo ceno kurilnega olja dolgoročno izenačila s ceno nafte na bencinskih servisih, je na včerajšnji peti mednarodni konferenci o investicijah in trgu električne energije napovedal vodja direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač.
Vlada bo v kratkem sprejela uredbo o prispevku za učinkovito rabo energije, ki bo ceno kurilnega olja dolgoročno izenačila s ceno nafte na bencinskih servisih, je na včerajšnji peti mednarodni konferenci o investicijah in trgu električne energije napovedal vodja direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač."Ta uredba bo k ceni kurilnega olja dodala pribitek, ki se bo zbiral pri večjih dobaviteljih in državnem Eko skladu, ti pa bodo z njim subvencionirali uporabo obnovljivih virov. S tem jih bomo spodbudili, da bodo sami oblikovali programe, s katerimi bomo sledili nacionalnemu cilju, torej 25-odstotnemu deležu obnovljivih virov v nacionalni energetski porabi," je pojasnil Kopač, ki pričakuje, "da bo kurilno olje na dolgi rok izginilo kot energent". "Ne gre za davek, ampak za neke vrste dajatev, ki bo tako dobavitelje kot odjemalce v naslednjih letih spodbudila k uporabi varčnejših in okolju prijaznejših energentov, nad njeno porabo pa bo bdel Eko sklad," je še dodal Kopač. Dobavitelji pribitka ne bodo smeli porabiti za gradnjo fotovoltaičnih elektrarn, ki jih država že subvencionira.
V povezavi z napovedanimi velikimi naložbami v slovenski energetiki je Kopač poudaril, da "bo imelo pri tem najpomembnejšo vlogo ministrstvo za okolje in prostor". "Mnogokrat to državo kot kokoši razkopavajo osebne zgodbe v nekaterih institucijah. Pred časom smo imeli primer, ko je eden od državnih uradnikov vztrajal, da potrebuje lastnik hiše gradbeno dovoljenje za fotovoltaični panel, ki ga je želel postaviti na streho. Ko so to osebo zamenjali, pa se je stališče ministrstva čez noč spremenilo. Očitno je, da v mnogih državnih uradih ne razumejo, da je glavna naloga države pomoč investitorjem," je ocenil vodja direktorata za energijo.
Včerajšnja razprava je bila sicer v znamenju gospodarske krize. "60 odstotkov vlaganj, ki so v teku na območju jugovzhodne Evrope, bo zamujalo od dve do pet let. Kljub višjim stroškom financiranja in padcu cen električne energije pa se draži energetska oprema. Čeprav ima regija presežek električne energije v višini petih teravatnih ur, pa ji bo že po letu 2016, če novih investicij ne bo, elektrike zmanjkovalo," je opozoril Tomaž Orešič iz EFT. Podpredsednik mednarodne svetovalne hiše AT Kearney Florian Haslauer je poudaril, da "se v EU zmanjšujejo celo naročila proizvajalcem vetrnih turbin". "Kljub temu bodo obstoječe energetske korporacije vse več vlagale v obnovljive vire. Od 338 novih projektov, ki jih v EU načrtujejo do leta 2020, bo 185 plinskih elektrarn, 92 elektrarn, ki jih bodo poganjali obnovljivi viri, 77 premogovnih in 10 jedrskih," je dejal Haslauer. "Denarja za naložbe je kljub krizi dovolj, a opažamo, da primanjkuje dobro pripravljenih projektov," ga je dopolnil Slavtcho Neykov iz Energy Community Secretariata.
"Petrol ni podjetje, ki bi perspektivo videlo v proizvodnji električne energije, čeprav je v preteklih strategijah to načrtovalo," je pojasnil prvi mož Petrola Aleksander Svetelšek. "To bomo prepustili podjetjem, ki so za to specializirana. Razmišljamo le o investicijah v plinsko omrežje, naš temeljni cilj pa je trgovina v najširšem smislu besede in na trgih jugovzhodne Evrope," je dejal Svetelšek.
vir: www.dnevnik.si
© 2009 www.solarix.si - Vse pravice pridržane - Sonnenkraft - Lentherm - Solarni sistemi - Sončni kolektorji