Domov
Kontaktploščati in vakuumski
sončni kolektorji
solarni sistemi
toplotne črpalke
ogrevanje
ploščati in vakuumski
sončni kolektorji
solarni sistemi
toplotne črpalke
ogrevanje
25.02.2010
Obiščite nas na SEJMU DOM v Ljubljani, ki bo potekal 2.3. - 7.3.2010, kjer vam bomo predstavili našo najnovejšo ponudbo na področju solarnih sistemov. Našli nas boste na razstavnem prostoru našega partnerskega podjetja Sonnenkraft. Pridite in izvedeli boste več!
Več o sejmu lahko pogledate na Sejem dom
01.02.2010
Februarja se podražijo kurilno olje, elektrika, plin ...
Danes bomo občani in podjetja začeli plačevati novi prispevek na elektriko in dodatke za toploto iz sistemov daljinskega ogrevanja, kurilno olje, utekočinjeni naftni plin, bencin in dizel. Država namerava tako letos pobrati okoli 20 milijonov evrov, pozneje pa še več...
15.11.2009
Še 50 dni do izteka veljavnosti prve serije vrednostnih bonov za 100 € !
Vsem dobitnikom, ki se boste med 15.-29. novembrom 2009 naročili na brezplačno svetovanje našega regijskega prodajno-tehničnega svetovalca,
bomo bon v ponudbi upoštevali tudi za kasnejši termin izvedbe nakupa*. Pokličite nas ali izpolnite spletni kontaktni obrazec že danes!
*Ponudba ne velja za pravne osebe. Zadnji rok unovčenja omenjenega bona je najkasneje v 120 dneh od objave tega obvestila.
11.11.2009
Slovenski poslovni odjemalci električne energije na splošno premalo poznajo možnosti učinkovite rabe električne energije in rabe obnovljivih virov energije, teh večinoma tudi ne izkoriščajo, kaže raziskava...
8.11.2009
Vlada bo v kratkem sprejela uredbo o prispevku za učinkovito rabo energije, ki bo ceno kurilnega olja dolgoročno izenačila s ceno nafte na bencinskih servisih, je na včerajšnji peti mednarodni konferenci o investicijah in trgu električne energije napovedal vodja direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač...
5.11.2009
Pričakovati je še eno dajatev na energente, je včeraj napovedal Janez Kopač z ministrstva za gospodarstvo.
Po njegovi oceni bo ta kurilno olje podražila za toliko, da bo dolgoročno njegova cena enaka nafti na bencinskih servisih: »Na podlagi veljavnega energetskega zakona bo vlada sprejemala uredbo o prispevku za učinkovito rabo energije, ki se bo verjetno zaračunaval na vse energente. S tem prispevkom bi pomembno povišali ceno kurilnega olja, ki se bo dolgoročno kot energent za ogrevanje poslovilo. Verjetno se bo manj dražilo daljinsko ogrevanje na zemeljski plin.«
Omenjenega prispevka ne bo pobirala država, temveč načrtujejo, da se bo zadržal pri dobaviteljih energentov, ki bodo morali prikazati programe rabe tega denarja. »Če bodo programi za učinkovito rabo ustrezni, ga bodo lahko porabili,« pravi Kopač.
vir: www.finance.si
14.10.2009
V ponedeljek, 5. oktobra, so na Ekoskladu evidentirali že 8352. vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Več kot polovica vlog je namenjenih vgradnji solarnih ogrevalnih sistemov (4.584), daleč za to številko so vsi drugi ukrepi. A solarni ogrevalni sistemi niso aktualni le na individualnih hišah, za vlaganje v sončno energijo se odloča tudi podjetniški sektor, za katerega Ekosklad nudi ugodne kredite. Priložnosti prepoznava predvsem v proizvodnji elektrike iz fotovoltaičnih elektrarn, nam je povedal direktor Ekosklada Franc Beravs, ki pozitivno gleda na razvoj trga obnovljive energije ...
9. 10. 2009
Z današnjim dnem se končuje javni razpis za nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb, ki ga od lanskega junija izvaja Eko sklad. Do danes so prejeli 9000 vlog, več kot polovica pa jih je prispela v času od 5. junija letos dalje.
Kot so sporočili z Eko sklada, skupna zaprošena sredstva že presegajo razpisano vsoto, ki je 11,5 milijona evrov. Eko sklad vloge obravnava in sredstva dodeljuje po vrstnem redu glede na datum prejema popolne vloge, do porabe razpisane vsote. Vloge, ki bodo oddane po zaključku razpisa, bodo vrnjene vlagateljem.
Prvotno je bilo razpisanih 7,5 milijona evrov za naložbe v sončne ogrevalne sisteme, nizkoenergijske novogradnje in celovite obnove eno- ali dvostanovanjskih stavb. Letos junija so se razpisana sredstva povečala na 11,5 milijona evrov, občani pa so lahko kandidirali za nepovratne spodbude tudi za posamezne ukrepe obnove obstoječih eno-, dvo- ali večstanovanjskih stavb, in sicer za vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, toplotno izolacijo celotne fasade stavbe in zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva.
Izjemoma so imeli možnost pridobiti spodbudo tudi občani, ki so katerega od navedenih treh ukrepov že izvedli skladno s pogoji razpisa in naložbo zaključili v času od 1. junija 2008 do 5. junija letos.
vir: http://www.ljnovice.com/
5.10.2009
"Zdajšnji razpis se bo počasi končal, za naprej pa nimamo sredstev," je potrdila Sonja Kelšin iz Eko sklada. Tako ne vedo, kdaj bodo občani spet lahko dobili subvencije, če sploh. Ali vlada ukrep ukinja, smo preverili pri ministru za okolje Karlu Erjavcu, a o tem ni bil povsem prepričan, čeprav je prvi nadzornik sklada. Dejal je celo, da bodo sredstva, če so jih ukinili, "dali drugo leto nazaj".
Manj optimističen je bil odgovor Janeza Kopača z direktorata za energijo, ki prav tako sedi v nadzornem svetu: "Eko sklad načeloma ne daje nepovratnih sredstev, ampak le ugodne kredite, saj mora skrbeti za ohranjanje svojega premoženja. Omenjene subvencije so bile razpisane, ker je sklad lani dobil enkratno dotacijo iz dobička Elesa, letos pa dodatne štiri milijone evrov iz proračuna."
Za subvencije 11 milijonov
Sklad je od junija lani občanom za subvencije namenil skupno 11,5 milijona evrov. Denar je bilo mogoče dobiti za celovito obnovo stanovanjskih stavb, solarne ogrevalne sisteme in gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Letos pa so razpis razširili še za kotle na lesno biomaso, toplotno izolacijo fasad in zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva.
Zanimanje za denar je po besedah Kelšinove veliko. Do konca septembra so prejeli slabih osem tisoč prošenj, največ za naložbe v solarne ogrevalne sisteme.
vir: www.žurnal24.si
2.10.2009
Kadar želi država vzpodbuditi neko dejavnost, to običajno izvede z neko obliko »državne pomoči« končnemu koristniku. Takšno pomoč daje na podlagi dokumentirane vloge prosilca po izvedbi ustreznega ukrepa. Pomoč se lahko v posameznih primerih odobri vnaprej s sklepom pristojnega organa, izplača pa se po predložitvi vseh dokazil o izvedbi posameznega ukrepa. Na področju energetike in rabe obnovljivih virov energije ima največ izkušenj v Sloveniji Ministrstvo za okolje in prostor preko svojih institucij. Največkrat pa je takšna oblika pomoči odvisna od predvidenih finančnih sredstev v ta namen in tudi od števila prosilcev, včasih pa tudi od hotenja posameznega organa, komu želi pomagati v startu.
Vsem je poznana napoved klimatskih sprememb in tudi vzroki za te spremembe zaradi segrevanja ozračja, kar se pripisuje povečanim toplogrednim emisijam kot posledica vedno večje rabe fosilnih goriv. S ciljem zmanjšanja teh emisij je Republika Slovenija ratificirala Kyotski protokol. Letošnjo jesen se predvideva podaljšanje in povečanje obveznosti podpisnic.
V tem trenutku je odprtih kar nekaj možnosti takšne pomoči občanom za energetsko varčne gradnje, subvencioniranju daljinskega ogrevanja in ogrevanju večstanovanjskih objektov z biomaso.
Članice EU se pogovarjajo o obveznem dvigu zmanjševanja toplogrednih emisij in o povečanju rabe obnovljivih virov energije za 25%. Cilj naj bi dosegli do leta 2020, glede na stanje določenega dne v preteklosti. Nedoseganje cilja se bo kaznovalo z obveznim nakupom »emisijskih kuponov« zaradi nedoseženega znižanja toplogrednih emisij in ustrezno dogovorjeno denarno kaznijo. Torej plačevanje v skupno evropsko blagajno zaradi neizpolnjevanja dogovorjene obveznosti.
Temu pa se država lahko izogne tako, da investitorjem pomaga doseči zastavljene cilje z nepovratnimi sredstvi. Iz izkušenj pri katerikoli dejavnosti vemo, da nam tudi napisani rok ne pomeni vzpodbude, ampak vse običajno delamo »tik pred zdajci«, zato je potrebno v vse naslednje državne proračune vnesti del sredstev, namenjenih za subvencioniranje aktivnosti za izpolnjevanje sprejetih obvez zmanjšanja toplogrednih emisij in povečanja rabe obnovljivih virov energije.
vir: http://med.over.net/forum5/read.php?268,5725441
28.09.2009
Kako energetsko učinkovita je Slovenija?
Učinkovitost rabe energije spremljamo s kazalnikom energetske intenzivnosti, ki je izračunan kot razmerje med količino energije (izraženo v kilogramih ekvivalentne nafte - kratko kgoe) in bruto domačim proizvodom, izraženim v stalnih cenah leta 1995. Kazalnik meri tako porabo energije, kot tudi splošno učinkovitost njene rabe. Za Slovenijo je ta kazalnik v letu 2001 znašal 350 kgoe/1000 EUR, v letu 2003 pa 338 kgoe/1000 EUR in kaže, da se je energetska učinkovitost v zadnjem obdobju nekoliko izboljšala.
V strukturi končne porabe energije v Sloveniji, ki se je v zadnjem letu povečala za 5 %, največji delež zavzemajo naftni proizvodi (47 %), sledijo pa električna energija (21 %), zemeljski plin (17 %), obnovljivi viri (9 %), toplota (4 %) in trdna goriva (2 %). Končna poraba energije je največja v prometu (29 %), sledijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (28 %) ter gospodinjstva, ki porabijo četrtino vse porabljene energije v Sloveniji.
Struktura končne porabe energije v slovenskih gospodinjstvih kaže, da gospodinjstva porabijo največ naftnih proizvodov (35 %), ki jim sledijo obnovljivi viri (26 %), kjer precejšen delež zajemajo les in električna energija (21 %) ter toplota in zemeljski plin z enakim deležem (9 %).
Po podatkih iz leta 2002 ima v Sloveniji 6 % stanovanj pralni stroj z energijsko nalepko, medtem ko imajo 3 % stanovanj hladilnik z energijsko nalepko. Pralni stroji imajo večinoma energijsko nalepko razreda A, medtem ko imajo hladilniki večinoma energijsko nalepko razreda B.
Slovenija približno polovico potrebne energije uvozi. Podobno velja tudi za države članice EU. Precej nad povprečjem EU-25 pa je v Sloveniji proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije. Največji delež uporabe obnovljivega vira za pridobivanje električne energije med članicami EU ima Avstrija (53 %), sledi ji Švedska (40 %), Slovenija pa se z deležem 23 % nahaja na šestem mestu petindvajseterice.
Pomemben dejavnik, ki vpliva na končno porabo energije, so tudi cene energije. Ogrevanje slovenskih gospodinjstev je bilo januarja 2005 najdražje v primeru ogrevanja z električno energijo, najcenejše pa je bilo ogrevanje z daljinsko toploto.
Razmerje med cenama končne energije ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina pa se je v zadnjem obdobju spremenilo: od julija 2004, ko sta bili ceni podobni, se je cena ekstra lahkega kurilnega olja močno povečala in v juliju 2005 in za 25 % presegla ceno zemeljskega plina.
vir: http://www.energap.si/
18.09.2009
Bližajo se hladni dnevi in znova razmišljamo o priskrbi ozimnice in energenta za ogrevanje. Stroški so vsak dan večji, ob tem pa pozabljamo na brezplačne vire toplote, ki jih nudi naš ekosistem.
Vse bolj se bomo nastavljali soncu, da nas pred dolgo zimo še malo ogreje. Le zakaj mu ne bi omogočili še pomembnejše priložnosti? Naj greje vodo za vas in vašo družino skozi vse leto. Z izkoriščanjem sončne energije za ogrevanje vode je možno precej prihraniti pri porabi obstoječih energentov kot so plin, olje, drva,.. Novodobni visoko kakovostni sončni kolektorji omogočajo optimalno absorpcijo žarkov tudi pozimi. Z nakupom solarnega sistema, ki se bo odlično dopolnjeval z vašo dosedanjo ogrevalno napravo, ste storili korak več k dolgoročnim prihrankom pri stroških ogrevanja, hkrati pa skrbite za ohranjanje čiste narave. Sončni sistemi so namreč ekološko prijazna in investicijsko rentabilna odločitev vsakega potrošnika.
Povprečna slovenska družina, ki svoje bivalne prostore in sanitarno vodo ogreva izključno na olje, lahko z vgradnjo Solarix solarnega sistema na leto prihrani nekaj 100 evrov. Z razvojem tehnologije sončnih kolektorjev in s pospeševanjem njihove produkcije, je tak sistem možno dobiti že za dobrih 3000€. V prej omenjenem primeru to pomeni, da se vaša investicija povrne že v 8 letih delovanja, sistem pa bo brezhibno deloval še nadaljnjih toliko in še več let. To dokazujejo izkušnje zadovoljnih uporabnikov, ki so že pred 20 in več leti naredili prvi korak k vgradnji solarnega sistema. Izkoriščanje obnovljivih virov energije je vse bolj v porastu, drugje po Evropi so že nekaj let v prednosti pred nami. Naša država in EU se še kako zavedata prihodnosti na tem področju, zato vse bolj finančno vzpodbujata tovrstne naložbe. V aktualnih razpisih Eko sklada pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor so tudi nepovratna sredstva za okoljske naložbe občanov ter ugodni ekološki krediti.
Izkoristite brezplačno energijo sonca, ki jo bo vedno dovolj in razmislite o prihrankih v prihodnjih letih na ogrevanju. Združite dobro za vas - s koristnim za okolje, prihranjen denar pa raje izkoristite naslednje poletje, ko vas bodo misli odnesle poletnemu oddihu naproti. Solarni sistem vas bo v tem času počakal s počitniško reguliranim programom; v pričakovanju, da mu kmalu spet zadate zagon v polnem teku. Ne boste verjeli, ampak kolektorji nikoli ne iščejo sence, saj obožujejo toplo sonce skozi vse leto.
Simona Drolc, dipl.org.-menedž.
SOLARIX Solarni sistemi
www.solarix.si
info@solarix.si
Tel.št. 070 296 312
15.09.2009
V najširšem pomenu vsebuje energija sonca vse energije, ki izhajajo iz Sonca, vključno z vetrom, biomaso, vodno energijo in energijo iz oceanov.
Sonce je tipična zvezda, kakršnih je v naši galaksiji več miliard.
Človek uporablja sončno energijo od kar obstaja. Pred tisočletji so sonce na različnih koncih sveta častili kot božanstvo, imelo je torej velik vpliv na religijo. Danes vemo, da sonce ni bog, ampak le naša najbližja zvezda. Brez njega na našem planetu ne bi bilo življenja. Energijo sonca uporabljamo vsak dan.
Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Je čist in donosen vir, ki nam lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. Energija, ki jo sonce seva na zemljo, je 15.000 krat večja od energije, kot jo porabi človek. Sončna energija je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe. Ima največjo gostoto moči med obnovljivimi viri energije. Je energija, ki se obnavlja, ne onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna.
Podatek, ki nas prebudi:
To je poenostavljena ilustracija količine sončne energije. Zdrav razum nam govori, da je to vir energije prihodnosti. Narava sončno energijo izkorišča že ves čas, ljudje pa bomo v to prisiljeni. Izziv za vse pa je to energijo ujeti, jo shraniti in uporabiti takrat ko to potrebujemo.
Sončno energijo že stoletja izrabljajo številni tradicionalni načini gradnje, v zadnjih desetletjih pa je zanimanje zanjo v razvitih državah naraslo hkrati z zavedanjem o omejenosti drugih energetskih virov, kot so fosilna goriva, ter njihovih vplivih na okolje. V okoljih, kjer drugih virov energije ni na voljo - denimo oddaljeni kraji ali celo vesoljski prostor - se sončna energija že močno uporablja.
Sončno energijo lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov, vode, ogrevanje bazenov in za proizvodnjo elektrike za osvetljevanje in hišne porabnike. Da bi sonce lahko čim boljše izkoriščali moramo vedeti zakaj, kako in kje bomo to energijo uporabljali. Ker za razliko od kovencionalnih goriv/virov, ki smo jih navajeni, z sončno energijo nismo oskrbovani preko žic ali pipe. Vedeti moramo koliko energije potrebujemo in koliko sonca nam je na razpolago. Količina energije pa je odvisna od letnega časa in lokacije.
Gostota svetlobnega toka Sonca znaša ob vstopu v Zemljino atmosfero povprečno 1367 W/m2, na površini zemlje pa znaša opoldne, ob jasnem vremenu in ob vpadu svetlobe pod pravim kotom, okoli 1000 W/m2. Ob ostalih urah je vrednost manjša zaradi podaljšane poti po atmosferi ob malih višinah Sonca in zaradi kosinusa vpadnega kota, če sončni žarki ne vpadajo pravokotno. Vzrok za nadaljnje zmanjšanje sprejete sončne energije so oblaki. Največji težavi pri izkoriščanju sončne energije sta potemtakem majhna gostota energije in nestalnost.
Celotna letna energija, sprejeta s sevanjem (na površini zemlje), dosega v povprečju 3000- kratno vrednost današnje svetovne rabe energije. Vendar je pomembna vrednost za vsako območje "sončno razmerje" (vstopna energija sonca / poraba energije v območju), ki niha od manj kot 100 v nekaterih energetsko intenzivnih državah do več kot 10.000 za nekatere države v razvoju. Zaradi neučinkovitih naprav za pretvarjanje energije izgleda, da bo, kljub ogromnim možnostim za pokrivanje velikega dela potreb po energiji v državah v razvoju, le del potreb po energiji energetsko intenzivnih držav možno lokalno pokriti s sončno energijo. To je vodilo k mnogim razmišljanjem, na kak način zbirati sončno energijo v sončnih, redko naseljenih območjih in jo nato transportirati v neki zgoščeni obliki do območij, kjer jo potrebujemo.
Fotonski učinek se izkorišča za fotosintezo (splošno jo imenujejo biopretvorba) in za proizvodnjo biomase, za foto-kemično sintezo in za fotoelektrični učinek (photovoltaic), pri katerem se sončno sevanje pretvarja neposredno v enosmerno električno energijo s pomočjo polprevodniških "sončnih celic". Naprave za fotoelektrični učinek so stare samo okoli 25 let, vendar je prišlo do bistvenega napredka: uporaba le teh je opisana v nadaljevanju.
Sončne celice proizvajajo napetost okrog 0,5 V in tok okrog 200 A/m2. Da bi dobili primerno napetost oziroma moč, se lahko celice združujejo zaporedno in vzporedno. Tako dobimo module sončnih celic v obliki plošče (panel), na katero so celice pritrjene in zaščitene pred atmosferskimi in drugimi vplivi. Moduli se zlagajo eden ob drugem v fotonapetostne ravne kolektorje. Kolektorji skupaj z ostalimi potrebnimi elementi (pretvorniki, regulatorji, akumulatorji itd.) tvorijo fotonapetostni sistem.
Fotoelektrične sisteme je enostavno namestiti in so, kot posledica njihove enostavnosti, zanesljivi in zahtevajo minimalno vzdrževanje. To je zagotovilo začetno tržno vzpodbudo za konkretno uporabo fotoelektričnih sistemov v področjih, ki so oddaljeni od omrežij za dobavo električne energije in kjer so potrebe po energiji skromne.
Ob vseh teh prednostih mogoče preseneča, da se morajo fotoelektrični sistemi komaj uveljaviti kot važnejši izvor električne energije. Kakorkoli, še vedno je treba premagati več tehničnih, ekonomskih in strukturalnih ovir preden bodo fotoelektrični sistemi imeli pomembnejši vpliv na vsesplošno tržišče z energijo.
Po energetskih krizah v zadnjem času in zaradi možnih težav pri dobavi energije je izkoriščanje sončne energije v današnjem času zmeraj bolj aktualno. Med različnimi možnostmi uporabe sončne energije je ena od pomembnejših neposredno pretvarjanje sončne energije v električno s pomočjo sončnih celic.
povzeto po članku iz www.energap.si
15.09.2009
Eden od pomembnih sanacijskih ukrepov za učinkovito rabo energije, je prenova ali zamenjava zastarelih ogrevalnih naprav. Stroški za ogrevanje so veliko višji v starejših, še ne saniranih gradnjah. Zato taka odločitev za posameznika, skupaj z učinkovito toplotno zaščito pomeni velik energetski in finančni prihranek.
Tržišče z novimi ogrevalnimi sistemi je zelo veliko, saj je ogrevalna tehnika v zadnjih dveh desetletjih zelo napredovala. Za večino predstavljenih sistemov so na voljo finančne spodbude v obliki subvencij ali ugodnih kreditov, kar pomeni še dodatno spodbudo za posameznikovo odločitev.
Novi ogrevalni sistemi omogočajo uporabo obnovljivih energetskih virov, ki omogočajo manjšo odvisnost od neobnovljivih fosilnih goriv, kot so nafta, zemeljski plin in premog, istočasno pa prispevajo k varovanju okolja.
Sistemi sončnih kolektorjev oz. termičnih solarnih naprav so namenjeni proizvodnji toplote preko izkoriščanja sončne energije. Namestimo jih na mesta, ki so vvseh letnih časih dobro obsijana s soncem. Princip delovanja teh naprav je zelo enostaven. Sevanje sonca s pomočjo absorberjev, ki so najpomembnejši sestavni deli zbiralnikov, spreminjajo v toploto, ki se nato prenaša v hranilnik toplote. Sončne zbiralnike neprestano izboljšujejo, kar omogoča vedno večjo in vedno bolj optimalno izrabo sončne energije.
Najbolj razširjena je uporaba ploščatih zbiralnikov, ki so zaradi svoje enostavnosti tudi cenovno zelo ugodni. Absorberji so povezani s cevjo, po kateri kroži tekočina za prenos toplote. Veliki so od 2 do 3 m2 in se lahko med seboj povezujejo v večje enote. Slabost te vrste zbiralnikov se kaže v izgubi toplote skozi ohišje.
Vakuumski cevni zbiralniki so v primerjavi s ploščatimi dražji, vendar pa so najbolj učinkoviti, zato zadostujejo tudi manjše količine zbiralnikov.
Predvsem zaradi različnosti sončnega obsevanja posameznih lokacij, večinoma ti sistemi ne zadoščajo za pokritje vseh energetskih potreb. Zato jih večinoma kombiniramo z drugimi ogrevalnimi sistemi. Sicer pa je uporaba sprejemnikov sončne energije oz. sončnih zbiralnikov zaradi ugodnih cen in finančnih spodbud zelo privlačna.
povzeto po članku iz www.slonep.net
01.09.2009
Da, morda se zdi nekoliko nenavadno, pa vendar je lahko tudi energija zelena ali modra.
Je električna energija, ki je proizvedena iz obnovljivih energetskih virov oziroma na okolju prijazen način. Poleg hidroenergije so okolju prijazni energetski viri še biomasa, bioplin, sončna energija, vetrna energija in podobno. Preberite si več o zeleni energiji!
Modra energija je električna energija, pridobljena iz okolju prijaznih, obnovljivih virov. Proizvedena je v hidroelektrarnah slovenskih rek, pri njeni proizvodnji pa ne izrabljamo dragocenih fosilnih goriv. Delovanje slovenskih hidroelektrarn ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini, škodljivimi emisijami ali radioaktivnimi odpadki. Poskrbljeno je tudi za čim manjši vpliv energetskih objektov na življenje v vodi ter za ekološko primerno vpetost objektov v okolico.
povzeto po članku iz www.jabucek.com
08.09.2009
Slovenija bo morala v vsakem primeru nadomestiti presežek emisij toplogrednih plinov (1.270 tisoč ton CO2 ekvivalenta letno oziroma 6.350 tisoč ton CO2 ekvivalenta v obdobju 2008-2012) s prožnimi mehanizmi. Predviden strošek tega nakupa ob ceni 17 evrov za tono znaša 108 milijonov evrov. Naša država torej z domačimi ukrepi ne bo izpolnila kjotske obveznosti.
Povprečne emisije toplogrednih prinov (TPG) v obdobju 2008-2012 se predvidevajo na ravni 21.316 tisoč ton CO2 ekv., kar pomeni preseganje ciljnih kjotskih emisij TGP v višini 1.270 tisoč ton CO2 ekv. in jih bomo v Sloveniji morali nadomestiti s koriščenjem prožnih kjotskih mehanizmov (mehanizem čistega razvoja in skupno izvajanje). Skupni učinek EU ETS-EU shema trgovanja z emisijskimi kuponi v obdobju 2008-2012 znaša 1.238 tisoč ton CO2 ekv., učinek preostalih ukrepov pa je 819 tisoč ton CO2 ekv., navaja strokovnjakinja mag. Aleksandra Murks.
Prvo leto kjotskega obdobja kaže na nadaljnjo rast emisij v prometu (drastično povečanje emisij v tranzitnem prometu) ter na obrat trenda oz. ponovno rast emisij v široki rabi. Trenutne ocene za leto 2008 kažejo emisije TGP v višini 21.631 tisoč ton CO2 ekv., kar pa je celo za 7,9 odstotkov več od ciljnih emisij. Leta 2012 bodo emisije TGP glede na leto 2008 nižje za 2,2 odstotka, kar je posledica izvajanja ukrepov v vseh sektorjih kot tudi trgovanja z emisijskimi kuponi (EU ETS - EU shema trgovanja z emisijskimi kuponi).
Povprečne emisije TGP v obdobju 2008-2012 se predvidevajo na ravni 21.316 tisoč ton CO2 ekv., kar pomeni preseganje ciljnih kjotskih emisij TGP v višini 1.270 tisoč ton CO2 ekv. in jih bomo morali nadomestiti s koriščenjem prožnih kjotskih mehanizmov (mehanizem čistega razvoja in skupno izvajanje). Skupni učinek EU ETS v obdobju 2008-2012 znaša 1.238 tisoč ton CO2 ekv., učinek preostalih ukrepov pa je 819 tisoč ton CO2 ekv. Slovenija torej z domačimi ukrepi ne bo izpolnila kjotske obveznosti.
Skupne emisije TGP so v letu 2007 znašale 20.722 tisoč ton CO2 ekv., kar je za 3,4 odstotke več od ciljnih emisij. Ocena stanja izvajanja operativnega programa zmanjševanja emisij TPG za leto 2008 je pokazala, da se je od 25 ukrepov zadovoljivo izvajalo samo 10 ukrepov, štirje ukrepi so se izvajali delno zadovoljivo, kar 10 ukrepov pa nezadovoljivo. Vsi ukrepi so npr. nezadovoljivi v sektorju prometa. Posledica tega je naraščanje emisij TPG, zlasti v tem sektorju.
Kritično je predvsem neizvajanje ukrepov, sprejetih v okviru Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost ter Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, kljub temu, da so bila za izvedbo večjega dela programov odobrena sredstva iz kohezijskega sklada EU že leta 2007, a se praktično še niso začela črpati. Kot so navedli na ministrstvu za gospodarstvo, je za izvedbo ukrepov iz operativnega programa potrebno v obdobju 2009-2012 zagotoviti javna sredstva v višini 684,6 milijonov evrov, od tega 604,7 milijonov evrov za izvajanje domačih ukrepov in okoli 80 milijonov evrov za nakup pravice do emisije TGP v tujini.
Od skupnih stroškov izvedbe domačih ukrepov večino oz. 74 odstotkov predstavljajo stroški izvedbe ukrepov obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE). Od tega je dobrih 276 milijonov evrov potrebnih za spodbujanje URE in proizvodnjo toplote iz OVE ter 170 milijonov evrov za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE in kogeneracije.
Po vladnem načrtu je za izvajanje operativnega programa na področju URE in ORE predvideno znatno več sredstev. V letu 2010 je tako za izvedbo ukrepov URE in proizvodnjo toplote iz OVE namenjenih 70,6 milijonov evrov, kar predstavlja desetkratnik proračunskih sredstev, porabljenih lani.
Sprejet Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov predvideva 22 ukrepov za zmanjševanje emisij TGP s skupnim učinkom 3.616 tisoč ton CO2 ekv. povprečno na leto v obdobju 2008-2012. Največji učinek naj bi bil dosežen z uveljavljanjem dovoljenih ponorov (1.320 tisoč ton CO2 ekv.), sledijo sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (1.238 tisoč ton CO2 ekv.), energetska učinkovitost stavb in toplotne izolacijske lastnostni gradbenih proizvodov (188 tisoč ton CO2 ekv.), promet (182 tisoč ton CO2 ekv.), spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (159 tisoč ton CO2 ekv.) in drugi ukrepi, kot so povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v velikih kurilnih napravah, spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom in podobno.
Skupno je za izvedbo ukrepov v programu potrebnih 605 milijonov evrov javnih sredstev. Večina ukrepov je že načrtovanih za financiranje v okviru drugih programov in so zanje sredstva odobrena, pretežno iz EU sredstev. Najmanj 120 milijonov evrov pa bo potrebno še zagotoviti. Kot je znano, je naša država leta Kjotski protokol ratificirala leta 2002 in s tem prevzela obveznost, da bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 v povprečju za osem odstotkov glede na izhodiščne emisije, vlada pa je operativni program do 2012 sprejela ob koncu julija. Povprečne letne emisije TGP lahko tako v obdobju 2008-2012 znašajo 18.726 tisoč ton CO2 ekv. V kolikor bo Slovenija dokazala ustrezno gospodarjenje z gozdovi, bo lahko koristila ponore CO2 v višini 1.320 tisoč ton CO2 ekv, kar pomeni ciljne emisije TGP v višini 20.046 tisoč ton CO2 ekvivalenta.
Avtor: Martin Kerin; povzeto po članku iz www.energetika.net
29.08.2009
V kakšni meri smo Slovenci učinkoviti pri rabi energije in uvajanju obnovljivih virov? Katerih virov energije se najpogosteje poslužujemo? Kakšne so vedenjske navade in pripravljenost za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije?
To je le nekaj vprašanj, na katera nudi odgovore Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, katere pobudnik in nosilec je agencija Informa Echo.
Učinkovita raba energije (skrajšano URE) je vse bolj aktualno in pereče področje, v katerem se prepletajo družbeni in gospodarski interesi ter interesi posameznikov. Družbeni interes predstavlja predvsem zanesljiva oskrba z energijo, po drugi strani pa zmanjševanje vplivov na okolje, ki jih v veliki meri povzroča pridobivanje in poraba energije. Podjetja vidijo svoj interes v razvijanju konkurenčne prednosti, ki jo v vse večji meri predstavlja prav URE. Posameznike motivira predvsem prihranek, vse bolj pomembna motivacija pa jim postaja tudi okolju prijazno ravnanje.
Reševanje problematike URE zahteva celovito obravnavanje različnih dejavnikov, od energetske učinkovitosti stavb, proizvodnje in porabe energije ter s tem povezanih vplivov na okolje, na osebni ravni pa osveščanje, spreminjanje navad ter razvijanje odnosa do rabe energije. Zato je URE kompleksno področje, ki zahteva interdisciplinarni pristop.
povzeto po članku iz www.bodieko.si
22.08.2009
povzeto po članku iz www.žurnal.si; avtor: miha.pecoler@zurnal24.si
21.08.2009
O učinku tople grede se zadnjih nekaj let vedno več govori in večina nas ve, da ima ta pojav nekaj v zvezi s globalnim segrevanjem. Kaj pa pravzaprav to je, pa si preberite v tem članku.
Učinek tople grede v bistvu pomeni skupek plinov, ki se zadržujejo v atmosferi. Skozi leta pa smo pripomogli, da se je stopnja teh plinov drastično povečala.
Sončna svetloba in UV žarki ob tem, ko ‘zadanejo' Zemljino površino še prej seveda zadanejo tudi atmosfero. Večina teh žarkov se odbije nazaj v vesolje zaradi ozonskega plašča, oblakov in ledu. Vseeno pa se približno 25% žarkov prebije skozi ozračje, kar na Zemlji zaznamo kot infrardeče sevanje. Določen del tega sevanja absorbirajo toplogredni plini, s čimer pa povzročijo, da se to žarčenje ponovno odbije nazaj na Zemljo. Posledica tega pojava pa je toplota.
Več kot je teh toplogrednih plinov v ozračju, več infrardečega žarčenja Zemlja prejme.
Nam najbolj znani in razumljivi so naslednji toplogredni plini so:
* Ogljikov dioksid CO2
* Metan CH4
* Dušikov oksid N2O
* Kloro-fluoro-ogljikovodiki CFC
Trenutno največ prispeva k učinku tople grede ogljikov dioksid, čeprav se lahko povprečje vsak čas spremeni. Realnost je takšna, da se količina teh plinov iz dneva v dan povečuje, kar pa nikakor ni ugodno za Zemljo.
Na primer: CFC plini lahko absorirajo kar dvajsettisočkrat več toplote kot ogljikov dioksid, vendar pa je mednarodna odločitev o zmanjšanju CFC plinov pripomogla k temu, da se je stopnja teh plinov v atmosferi normalizirala.
Prvotno toplogredni plini niso bili slab pojav, saj so omogočili življenje na Zemlji. Brez njih bi bila povprečna temperatura na Zemlji -18°C, zato je povprečna temperatura na Zemlji okoli 15°C, vendar pa se s povišano koncentracijo teh plinov v ozračju tudi temperatura na Zemlji spreminja.
povzeto po članku iz www.bodieko.si
20.08.2009
Globalni trendi gredo vsekakor v smeri okolju prijaznega turizma. Ekoturizem postaja standard. Ne gre za to, da bi zaslužil več, če ga imaš, temveč če ga nimaš, sploh ne boš več konkurenčen. To je tudi ena nosilnih tem slovenskega turizma v prihodnje.
Gre za povezavo vsaj treh ključnih sestavin. Verigo začenja ekološko ozaveščen kraj, kjer je ponudnik - na primer hotel, ki se ne pohvali le z nizkoenergijsko gradnjo, temveč ponuja tudi naravno hrano. Seveda pa morajo biti tudi gosti ekološko ozaveščeni. Odgovornost je tako na produktni, trženjski in povpraševalski strani.
Slovenija ima v tem pogledu res dobre možnosti, vendar nobeni regiji kot celoti ne moremo dati oznake eko. V Skandinaviji potniku že pri prodaji letalske vozovnice povedo, koliko emisij ogljikovega dioksida bo letalo spustilo v ozračje, in mu hkrati ponudijo bolj ekološki način prevoza.
povzeto po članku iz www.delo.si
18.08.2009
V ponedeljek, 17. avgusta je potekalo 62. odpiranje vlog, na katerega je bilo uvrščenih skupaj 205 vlog, od tega 34 vlog za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov (namen A), 3 vloge za celovito energijsko obnovo obstoječe stanovanjske stavbe (namen B), 6 vlog za gradnjo nizkoenergijske in pasivne hiše (namen C), 33 vlog za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso (namen D), 19 vlog za toplotno izolacijo celotne fasade (namen E) in 108 vlog za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva (namen F).
Na vsa odpiranja vlog, ki so potekala doslej enkrat tedensko od 16.6.2008 do 17.8.2009, je bilo skupaj uvrščenih 6.368 vlog. Največ vlog je prispelo za namen A, in sicer 4.251, za namen B 409 vlog, 181 vlog za dodelitev nepovratnih sredstev za namen C, 476 vlog za namen D, 188 vlog za namen E in 872 vlog za namen F.
Več konkretnih informacij in razpisno dokumentacijo lahko najdete na spletni strani Eko sklada http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html.
16.08.2009
Nagradni bon v vrednosti 100€ smo podelili gospe Mojci Orel iz Sežane. Želimo ji čestitke in upamo da se bomo bolje spoznali ob nakupu solarnega sistema.
Ekipa Solarix
14.08.2009
Novi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) je bil sprejet oktobra lani
Pravilnik v 8. členu določa vgrajevanje naprav za rabo obnovljivih virov energije v vsako novogradnjo, saj je treba v vsaki stavbi vsaj 25 odstotkov vgrajene moči vseh napeljav za gretje, hlajenje in pogon naprav nadomestiti z obnovljivimi viri. Predpisi pa so strogi tudi na področju razsvetljave z določeno največjo močjo za posamezne tipe stavb.
Za pripravo tople vode je po pravilniku prepovedana uporaba električnih bojlerjev, razen v posebnih primerih, a še takrat je moč omejena na dva kilovata. Področje uporabe plina je omejeno na uporabo kondenzacijskih kotlov, za preostale kotle pa so predpisani najmanjši še dovoljeni letni izkoristki, kar velja tudi za hladilne naprave in toplotne črpalke.
Po pravilniku je treba v mapi 7 v projektu za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi elaborat o energetski učinkovitosti stavbe, ki potrjuje izpolnjevanje zahtev, prav tako pa mora biti v elaboratu izpolnjen izkaz o toplotnih karakteristikah objekta, ki je z izjavo o usklajenosti obvezen del dokazila o zanesljivosti objekta.
Podrobnosti si preberite v prispevku .... http://www.finance.si/
10.08.2009
Kot vsako tehnično napravo, moramo tudi termično solarno elektrano na strehi, za redno vzdrževanje, vključiti.
Vse bližje smo pomladi. To je čas, ko nas prijetni, topli sončni žarki razveselijo s svojo toplino. Številni lastniki solarnih ogrevalnih naprav imajo razlog več za svoje veselje. Prične se obdobje, ko občutijo topla ogrevala in tudi voda, ki teče iz pipe je vsak dan bolj topla. Da ob prvih, izdatnejših sončnih žarkih ne bi bili razočarani je prav, da predhodno opravimo nekaj stvari, ki so nujno potrebne, da nam bo solarna naprava v veselje in ne v razočaranje.
Kot vsako tehnično napravo, moramo tudi termično solarno elektrano na strehi, za redno vzdrževanje, vključiti. Veliko dela, če imamo le malo rokodelskega znanja, lahko, brez večjih naporov, opravimo tudi sami.
Vzdrževanje
Če želimo, da bo naprava dobro delovala, je potrebno, vsaj vsako drugo, če že ne vsako leto poskrbeti za naslednja dela:
Razen tega, naj bi se redno preverjalo tudi delovanje solarne naprave, vključno z delovanjem obtočne črpalke. V kolikor niste prepričani v vaše spretnosti, pokličite v pomoč specializirano podjetje. Tako lahko istočasno poskrbite tudi za nadzor vašega ogrevalnega sistema. Takšen pregled vas lahko stane maksimalno od 30 do 50 €.
Čiščenje solarnih sprejemnikov z zunanje strani ponavadi ni potrebno. Z raznimi testi na napravah, ki so v delovanju že več kot 15 let se je pokazalo, da je delovanje brez čiščenja stekel slabše le za 1 %. V kolikor živite na prometno zelo obremenjujočem delu, kjer je onesnaženost ozračja, zaradi številnih vozil ali bližine industrije zelo visoka, je čiščenje sprejemnikov vsekakor priporočljivo.
Zaradi tega, se priporoča vgradnja toplotnega merilnika. S takšno napravo se lahko ugotavlja tudi funkcionalnost celotne naprave. Napravo, s katero je mogoče evidentirati količino proizvedene toplote, je možno kupiti že po zelo ugodni ceni.
Visoko kvalitetne solarne naprave imajo življensko dobo od 20 do 30 let, elektronske komponente pa okoli 20 let.
povzeto po članku iz www.erevija.com
30.07.2009
Kadar želi država spodbuditi neko dejavnost, si običajno pomaga z neko obliko »državne pomoči« končnemu koristniku. Tako pomoč se daje na podlagi dokumentirane vloge prosilca po izvedbi ustreznega ukrepa. Pomoč se lahko v posameznih primerih odobri vnaprej s sklepom pristojnega organa, izplača pa se po predložitvi vseh dokazil o izvedbi posameznega ukrepa. Na področju energetike in rabe obnovljivih virov energije ima največ izkušenj v Sloveniji Ministrstvo RS za okolje in prostor prek svojih institucij. Velikokrat pa je taka oblika pomoči odvisna od finančnih sredstev, ki so temu namenjena, in tudi od števila prosilcev, včasih pa tudi od želje posameznega organa, komu želi pomagati v startu.
povzeto po članku iz www.energetika.net
29.07.2009
Varčevanje z energijo. S pravilnim ogrevanjem vode za bazen lahko kopalno sezono podaljšamo za sto odstotkov; začnemo jo lahko maja in končamo oktobra.
Danes poznamo veliko načinov ogrevanja bazenov, pri odločitvi, katerega izbrati, pa je poleg ustreznega ogrevanja smiselno upoštevati, kolikšne stroške bomo imeli z vzdrževanjem takega bazena.
Naravne energetske vire je možno izkoriščati s kolektorji, ki so posebej razviti za ogrevanje bazenske vode. Njihova prednost je velik izkoristek, saj jih neposredno segreva tudi zrak. Kolektorje lahko poljubno oblikujemo glede na površino namestitve, po potrebi pa jih lahko tudi dodajamo. Ker sistem deluje tako, da filtrska črpalka potiska bazensko vodo skozi visokopretočne kolektorje, ne potrebujemo dodatne črpalke, ko pa dosežemo želeno temperaturo, vgrajena avtomatika samodejno izklopi gretje.
povzeto po članku iz www.žurnal.si; avtor: miha.pecoler@zurnal24.si
22.07.2009
Ponovno so na voljo ugodna sredstva za solarne ogrevalne sisteme, izolacije, lesno biomaso, pasivno gradnjo in druge podobne investicije. Vse do konca januarja 2010 oziroma do porabe sredstev velja javni poziv državljanom, da oddajo vloge z ustrezno dokumentacijo na javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 41OB09.
Upravičenci za pridobitev sredstev so lastniki stanovanjskega objekta, ožji družinski člani lastnika z njegovim pisnim dovoljenjem in najemniki stanovanjskega objekta s pisnim dovoljenjem lastnika. Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene: vgradnja solarnega ogrevalnega sistema, celovita obnova stanovanjske stavbe (toplotna zaščita zunanjega ovoja stavbe, zamenjava stavbnega pohištva in prenova ogrevalnega sistema), gradnja stanovanjske stavbe v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji eno ali dvodružinske hiše, vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, toplotna izolacija celotne fasade, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva v obstoječi stavbi (odstranitev obstoječih oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev ter nabava in vgradnja novih, lahko pa je vključena tudi nabava in vgradnjo zunanjih senčil, okenskih polic in obdelavo špalet).
Več konkretnih informacij in razpisno dokumentacijo lahko najdete na spletni strani Eko sklada http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html.
povzeto po članku iz www.pomurje.si; avtor: Bernarda B. Peček
09.07.2009
Eko sklad ima še vedno odprt razpis za nepovratne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb (oznaka 1SUB-OB08) iz leta 2008. Sredstva so namenjena občanom, ki želijo prenoviti stanovanjsko stavbo ali njene dele tako, da bo stavba energetsko bolj učinkovita. Skupaj je bilo na voljo 11,5 milijona €. V dobrem letu je bilo izplačanih za 2,485 milijona subvencij. Sklad je do 15. junija letos prejel 4.303 ustreznih vlog, največ za spodbude za vgradnjo solarnega sistema.
05.07.2009
Iščemo referenčne objekte : podelite vaše zadovoljstvo pri uporabi solarnega sistema Solarix tudi z drugimi in se potegujte za Vaš osebni bonus.
Skupaj z vami ustvarjamo ekološko zgodbo prihodnjih generacij.
Vsi, ki ste zainteresirani za sodelovanje pri organizaciji dneva odprtih vrat na Vašem objektu, nas kontaktirajte na tel. 070 296 312 ali preko spletnega obrazca.
Vaš odziv pričakujemo čimprej, nagrada že čaka!
Ekipa SOLARIX
01.06.2009
1. Sožitje človeka z okoljem in naravo - ekoremediacije
(prof. dr. Ana Vovk Korže)
2. Rastlinske čistilne naprave - sistemi sedanjosti in prihodnosti
(prof. dr. Danijel Vrhovšek)
3. Varstvo narave - priložnost za razvoj
(Andreja Senegačnik, univ. dipl. gozd.)
Slovenija ima izjemno naravno lego, izjemne naravne vire, potenciale in dediščino, ki je močan steber za napredek družbe. Zato je potrebno poznati možnosti, ki se nam ponujajo, da bomo načrtovali in razvijali dejavnosti v sožitju z naravo. Upoštevanje narave pri gospodarskem razvoju je nujno zaradi vse večjih škod, naravnih nesreč in degradacij, ki se dogajajo.
V predavanjih bomo pojasnili ekoremediacije kot sožitje človeka z okoljem, prikazane bodo možnosti, ki jih imamo že danes (vrste ekoremediacij in njihova uporaba v vsakdanjem življenju), kakor tudi potreba po vključevanju javnosti in sodelovanje z upravnimi strukturami.
Nato bomo predstavili rastlinsko čistilno napravo. Glede na zakonsko obveznost, da morajo biti do 2017 urejeni vsi odtoki komunalnih vod, so rastlinske čistilne naprave pomemben sistem za zagotavljanje le tega, zlasti na območjih z razpršeno poselitvijo. Da pa je varstvo narave lahko tudi priložnost za razvoj, bo prikazano na konkretnem primeru občine Poljčane, kjer so se domačini in župan odločili, da bodo z Razvojnim centrom narave dali prednost ekoremediacijam in zagotovili zdravo pridelavo hrane, turizem, izobraževanje, raziskovanje in medregionalno povezanost.
Predavanja so namenjena vsem generacijam, še posebno mladim.
Ob sklepnem delu želimo povezati stališča poslušalcev in odgovoriti na vprašanja vseh, ki se zanimate za okolje kot priložnost in ga razumete tudi kot odgovornost.
Datum: 5. junij 2009
Čas: 0:00 - 14:00
Kraj: Glazerjeva dvorana Univerzitetne knjižnice Maribor
Naslov: Gospejna ulica 10
Mesto: Maribor, Slovenia
E-pošta: europedirect@zavodpip.si
27.02.2009
Priprava tople vode s pomočjo solarnih kolektorjev je že dolgo znana tehnologija in tudi v Sloveniji lahko marsikje vidimo hiše, ki imajo na strehi nameščene kolektorje, ki so jih lastniki kupili ali naredili sami. A ker je sonca v izobilju in ker ga z njegovo rabo ne izrabljamo, je možnosti za uporabo termosolarne energije še veliko. Končan pa ni niti razvoj samega kolektorja in pri trenutnih sistemih je še veliko prostora za njihovo optimizacijo, pravi predsednica Slovenske termosolarne tehnološke platforme Tanja Mohorič.
povzeto po članku iz www.energetika.net
© 2009 www.solarix.si - Vse pravice pridržane - Ogrevanje - Toplotne črpalke - Solarni sistemi - Sončni kolektorji
